Ne vem kaj bi naj ti kazalci pomenili za ljudi? Vem le, da krize ni konec in da je v letu 2016 bilo še huje. Predvsem po zaslugi nekaj »genialnih« potez Ministrstva za socialne zadeve, ki je brez kančka slabe vesti ukinil subvencioniranje stanarin najrevnejšim, ki ga je kasneje ustavno sodišče označilo za neustavno. Zadevo sicer vrnejo, ampak zagotovo je nekaj sto ljudi ostalo brez strehe nad glavo in revščina najrevnejših je še hujša. Ponovno bodo lahko upokojenci zaprosili za varstveni dodatek, ne da bi s tem obremenili svoje otroke oziroma dediče. Vendar 78.000 upokojencev tudi varstveni dodatek ne bo več rešil, glede na to, da so v zadnjih dveh letih zabredli v dolgove, zaradi katerih jim nihče ne more več pomagati. Govorim o nekaj tisočih evrov dolga… nekdo, ki ima 300 evrov pokojnine, mu tudi varstveni dodatek ne bo pomagal… prepozno.
Ta država in njeni politiki izvajajo klasično obliko socialnega genocida in na terenu izgleda tako, da so upokojenci, invalidi, matere in očetje samohranilci, ljudje z minimalnimi plačami obsojeni na propadanje in umiranje na obroke… A se še kdo spomni Duleta iz Kidričevega, ki je pred dobrim letom naredil samomor zaradi dolgov, ki jih ni mogel poravnati in sem sam bil »prekratek«, da bi mu s pomočjo dobrih ljudi pomagal… a sploh veste zanj, se ga spomnite…? Hmmm, ne pozabili ste nanj ali pa nočete vedeti, da je sploh kdaj obstajal. Zame je kot nočna mora in še zmeraj ga vidim in slišim… ja, Dule je produkt socialne države in gospa Kopačeva ga ima na vesti.
Dokler država ne bo zacelila ran zadnjih osmih let vsem tem ljudem, je govorjenje in besedičenje o gospodarski rasti, le navadno populistično napihovanje aktualne politike… prosim ljudje, ne pozabite, manj kot dve leti je do volitev in pastirji ponovno potrebujejo ovce… in na tak način vam ponovno sporočajo kako dobri pastirji so in kako smo mi pohlevne in pridne ovčice… Ne, dokler ne bo sistem poravnal dolgove teh ljudi, ki niso nastali zaradi njihove lenobe, nedela ali površnosti, tako dolgo bomo država revežev, kar je več kot jasno in očitno. Ne morem razumeti, zakaj pravite, da vam naj jaz kot »terenec« o tem pričam, kaj sami tega ne vidite, ne zaznavate ???!!!!
Če ne so moje besede povsem odveč.
V tem letu je pred mano stalo 250 novih obrazov, vendar zgodbe so povsem enake, pokojnina v višini 276 evrov, neporavnanih položnic za 4400 evrov, grožnja z deložacijo in … moj UP-or na način, ki ga poznate… in rešim ta primer in naslednji dan podobna zgodba … podobna pot in … mama s tremi otroci dolguje StanInvestu 1600 evrov in če ne bo denarja do konca meseca bodo ona in otroci brezdomci. Upokojena invalidka, ki skoraj ne vidi in komaj hodi zaradi hudo deformiranih stopal ne more preživeti, če ji v UP-orniku vsak mesec ne poravnamo položnic in ne podarimo nekaj bonov za prehrano … in tako vsak četrtek znova in znova novi obrazi in povsem enake zgodbe. Ali še jočem z njimi… ne, jaz ne več, ker enostavno ne zmorem več… jokati.
V zadnjem letu se je povečalo število ljudi, ki so bili ali so še tik pred deložacijo in zavedati se morate, da ni državne institucije, ki bi bila sposobna poravnati dolgove teh ljudi, saj zneski ki presežejo 2000 evrov so zanje »previsoki«, nastali pa so izključno zaradi njih in njihove nezmožnosti sistemskega reševanja krize, ki traja že od leta 2008. Razumem , da se v enem letu ni dalo takoj odreagirati, ampak po osmih letih pa je jasno, da državi ustreza revščina, ki paralizira ljudi in jih naredi pohlevne, prestrašene, predvsem pa bolne…
V tem letu mi je postalo jasno, da država ne misli resno in tem ljudem ne bo stopila naproti, pustila jih bo umreti. Kot pravim načrtni socialni genocid.
50% vseh prosilcev pomoči pri UP-orniku so upokojenci z manj kot 350 evri pokojnine. Samo v zadnjem obdobju smo štirim upokojenkam ohranili dom in za to smo porabili več kot 20.000 evrov, ki sem jih »nafehtal« preko FB. Ne CSD, ne institucije, kjer so ljudje bili zadolženi, niso bistveno popuščale pri svojih zahtevah in povsem jasno je, da so ta stanovanja lahek plen nepremičninskih prekupčevalcev, ki imajo podporo tudi v državi. Predvsem še zmeraj bode v oči zgodba Zavarovalnice Maribor iz meseca aprila, ko so poskušali prodati stanovanje upokojenke, kateri smo pomagali poravnati dolg… Najprej informacija, da ne bo javne dražbe, le nekaj ur kasneje je bilo stanovanje prodano in šele z mojim »kričanjem« in podporo medijev se je zadeva uredila v korist upokojenke. Zakaj???!!! Ves čas imam občutek, da nekaj ni bilo tako, kot so pojasnjevali.
Dejstvo je, da ne vem kaj bi bilo v Mariboru če ne bi bilo najprej Žvižgača, nato UP-ornika… da ob tem ne pozabim na Križemrok, Humanitarčka z Ninno Kozorog, da ne bi bilo Katarine Goričan Pokrivač, da ne bi Petkarji tako neumorno pritiskali na poslance glede otroških kosil in Azrine Iskrice, PSO in …
Ne vem, kako naj še povem, da bi me razumeli? Na mojem seznamu je več kot 1100 ljudi, ki neopazno, brez velikega pompa in hrupa dan za dnem »hranijo« (beri finančno podpirajo) prizadevanje UP-ornika. Država in v mojem primeru Mestna občina Maribor pa nič, en veliki nič. Če pa že kaj, pa je to takrat, ko potrebujejo medijsko pozornost, ali pa so ponovno poskrbeli, da so izginile ogromne vsote denarja, ki bi ga lahko porabili za to, da ljudem vrnemo tisto, kar je njihova temeljna pravica – pravica ŽIVETI.
Pravijo, da jih omejuje zakonodaja, nas prostovoljcev pa ne… hmmm… potem pa je pač treba zakonodajno spremeniti, hudiča. Česa ne razumejo. Menim, da je za vsem tem še ena stvar, večina državnih uradnikov je izgubila občutek za človeka, ker se ukvarjajo s papirji in ne s problemi ljudi. Država zahteva korektnost do papirologije, ljudje so nepomembni.
Univerzalni temeljni dohodek za vse. Brez debate in brez nakladanja, to si državljani Slovenije zaslužimo. IN KONEC.
Tako bom še naprej delal svoje delo, še bolj zavzeto UP-iral, dokler ne bom dokončni zmagovalec, to bom pa takrat, ko bodo moji upokojenci imeli varno jesen življenja in ko bodo se moji sodržavljani v tej državi počutili varno, socialno varno. Do takrat pa od Boris Krabonja, osebno pričakujte samo UP-or.