9
Jun/2016
Objava: Grega
Kategorija: Novice

Število dražb stanovanjskih nepremičnin, ki so jih razpisala sodišča zaradi predlogov upnikov za izvršbo, je v zadnjih nekaj letih naraslo za kar 84 odstotkov. Vsako leto pri nas deložirajo od 80 do 140 družin.

Zaradi vse večje revščine v Sloveniji marsikdo ne zmore več sproti plačevati mesečnih obveznosti. Položnice in obroki za kredite se kopičijo, upniki pa slej ko prej izgubijo potrpljenje in predlagajo izvršbo. Najprej na osebne prejemke dolžnika, če so ti prenizki, lahko sprožijo postopek izvršbe na stanovanjsko nepremičnino. Med letoma 2005 in 2015 so upniki predlagali 7246 takih izvršb zaradi dolgov, ki so bili nižji od 100 evrov. Humanitarne organizacije opozarjajo, da to ljudi pahne v še večjo revščino.

Nepremičninska izvršba je drag in dolgotrajen postopek, od predloga izvršbe do prve dražbe lahko namreč mine več kot leto dni. Tudi zato, ker se lahko upnik in dolžnik tudi v času, ko je izvršilni postopek že v teku, dogovorita o obročnem odplačevanju ali odlogu plačila dolgov, je odstotek realiziranih dražb relativno nizek, nekaj več kot 1,4 odstotka. A za okoli 100 družin, kolikor jih letno deložirajo iz zarubljenih nepremičnin, to marsikdaj predstavlja nepremostljivo oviro. Na ministrstvu za pravosodje o drastičnih spremembah Zakona o izvršbi in zavarovanju ne razmišljajo. Bodo pa predlagali spremembo, na podlagi katere bi moralo sodišče o začetku postopka izvršbe na nepremičnino o tem, obvestiti pristojni center za socialno delo. “Ta pa bi s humanitarnimi organizacijami pomagal dolžniku pri vzpostavitvi stika z upnikom, pri sklenitvi dogovora o obročnem odplačilu dolga in odlogu izvršbe,” pravi dr. Primož Ekart, dodeljeni sodnik na Ministrstvu za pravosodje. Na Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje pa predlagajo vzpostavitev posebnega poroštvenega sklada, iz katerega bi za določeno obdobje črpala sredstva, s katerimi bi poravnavala obveznosti družin v stiski.

 

Na javnih dražbah se nepremičnine prodajo tudi za polovico tržne vrednosti

Na prvi javni dražbi sodišče zarubljene nepremičnine ne sme prodajati po izklicni ceni, ki bi bila nižja od 70 odstotkov ocenjene vrednosti. Slednjo določi sodni cenilec, ki lahko storitev zaračuna tudi več kot 600 evrov, sodišču pa njegove ocene ni potrebno upoštevati. “Lahko se opredeli malo po svoje,” pove Jožef Murko iz Združenja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije za gradbeno stroko. Če prva dražba ni uspešna, sodišče razpiše drugo, na kateri je izklicna cena le še 50 odstotkov ocenjene vrednosti. Dejstvo je, da dolžniku, potem ko poravna vse dolgove in stroške postopka, po prodaji nepremičnine na javni dražbi ne ostane prav veliko. V uradu Varuha človekovih pravic so kritični in menijo, da bi “morda kazalo premisliti o tem, ali ni ta znesek prenizek. Dogaja se, da je nepremičnina prodana in potem dolžnik pravzaprav za mali dolg pravzaprav od nepremičnine ničesar več ne dobi,” nam je povedala Kornelija Marzel, namestnica varuha.

 

“Država in družba bi morali poskrbeti za ljudi, ki v kenem trenutku niso zmogli več.”

Da gre za enega največjih problemov v tem trenutku pri nas, meni Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Moste-Polje. “Ljudje, ki so z lastnimi prizadevanji prišli do strehe nad glavo, jo za minimalna sredstva dobesedno izgubijo. Prav nobenih možnosti nimajo, da bi še kdaj prišli do česa podobnega,” pravi Ogulinova in dodaja, da možnosti za nov začetek v takih primerih ni več. Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Renata Brunskole pa opozarja še na eno specifičnost revščine, ki je v zadnjih letih značilna z Slovenijo. “Mi imamo med socialno ogroženimi, revnimi ljudmi, tudi kategorijo zaposlenih ljudi, ki so socialno ogroženi. To pomeni, da njihove plače ne zadoščajo za njihovo preživetje in za preživetje njihovih družin.” Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sicer v okviru pilotskega projekta deložiranim družinam ponudilo začasno nastanitev v 11 opremljenih stanovanjih na različnih lokacijah po vsej Sloveniji.

 
 
Vir: rtvslo.si

Dodaj odgovor