17
Jun/2018
Objava: Grega
Kategorija: Nekategorizirano

Pogovor s Srečem Dragošem s Fakultete za socialno delo

Odstotek ljudi, ki živijo pod pragom revščine, je kljub izjemni gospodarski rasti še vedno večji kot pred krizo, opozarja Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo.

 

“Rezultati so zelo žalostni, revščina se je od prejšnjega leta znižala za nekaj desetink odstotka,” SURS-ove podatke o stopnji revščine za leto 2017 komentira Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo in takoj doda: “To je dokaz za zgrešeno, ne pa za dobro socialno politiko, trenutno smo v konjunkturi, imamo največjo rast gospodarstva, vsi ekonomski kazalci so zelo ugodni, mi pa smo še vedno nad 13 odstotki revščine.” Ker se je znižala brezposelnost, je nekoliko upadla tudi revščina, a takoj ko bo brezposelnost narasla, se bo odstotek revščine spet zvišal. Padec stopnje za tveganje revščine s 13,9 na 13,3 odstotka je po Dragoševem mnenju dokaz, da se na področju socialne politike vse dogaja stihijsko.

 

Tveganje revščine 2 evra pod minimalno plačo

“To pomeni, da smo brez socialne politike. Zadeva je še hujša, pri nas je socialna politika, torej politika ministrstva za delo, narejena zato, da revne ljudi vzdržuje v revščini, to se iz teh podatkov zelo jasno vidi,” meni Dragoš in opozarja, da so čim nižji socialni transferji vseskozi zelo jasen cilj politike ter da je tako stališče zagovarjala tudi ministrica Anja Kopač Mrak. “Večja kot je razlika med socialnimi transferji in minimalno plačo, bolj bo domnevno to stimulativno vplivalo na rast zaposlovanja in take neumnosti,” je kritičen Dragoš, ki se ne strinja, da je bil ta diskurz značilen le za tokratno predvolilno kampanjo: “To se je začelo že prej, to so velike neumnosti.”

 

Kar 78.000 upokojencev živi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine. Foto: BoBo

 

Podatki SURS-a o stopnji tveganja revščine za leto 2017

Da razlika med denarno socialno pomočjo ter minimalno plačo spodbuja zaposlovanje, ne drži že zato, ker minimalna plača le za dva evra presega prag revščine. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo po podatkih SURS-a namreč znaša 636 evrov, minimalna plača pa je 638 evrov neto. “Spomnite se, koliko cirkusa in katastrofičnih napovedi je bilo, zlasti od gospodarske zbornice, ko se je minimalna plača zviševala na raven, kjer je zdaj. Če ne bi sindikati uspeli po mučnih bojih zvišati minimalne plače, potem bi bila zdaj občutno pod pragom revščine, tako pa je na njem,” pravi Dragoš, ki meni, da bi morali najprej dodatno zvišati minimalno plačo, nato pa socialne transferje dvigniti na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo 442 evrov.

 

Za 18 odstotkov več revnih kot pred krizo

Zakaj ob 0,6-odstotnem znižanju revščine iz leta 2016 do 2017 ni razloga za veselje, Dragoš ilustrira tudi v širšem kontekstu: “Na začetku krize leta 2009 je bilo 11,3 odstotka Slovencev pod pragom revščine, danes jih je 13,3.” To pomeni, da se je število revnih v teh devetih letih povečalo za več kot 17 odstotkov, opozarja Dragoš, saj je z 223.000 zraslo na 268.000 oseb. V Evropi se je število revnih od leta 2009 do 2015 povečalo le za en odstotek: “Mi smo tu rekorderji,” pravi Dragoš.

 

“Tisti, ki so v revščini, so najbolj mobilni, iščejo največ virov in so pripravljeni narediti največ, za razliko od vseh ostalih,” pravi Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo. Foto: BoBo

 

Več revnih med samskimi, enočlanskimi družinami in samozaposlenimi

Velik škandal je, da v času največje gospodarske rasti revščine ne moremo znižati niti za en odstotek. Dragoš meni, da je vzrok v tem, da socialna politika namenoma zavira rast socialnih transferjev: “Socialna pomoč je še vedno 297 evrov, za par mesecev zvišanja morajo ljudje vlagati prošnje za trenutnih 380.” Dragoš ob tem opozarja še na skupine ljudi, v katerih se je odstotek revnih med letoma 2016 in 2017 povišal: med enočlanskimi gospodinjstvi se je revščina v letu dni po 2016 povečala s 35,8 na 37,1 odstotka. S 25 na kar 30 odstotkov se je povečal delež enostarševskih družin, ki so pod pragom revščine. Med samozaposlenimi se je delež revščine v enem letu povišal z 22,2 na 26,6 odstotka. Povečala se je revščina v gospodinjstvih, v katerih so vsi člani delovno aktivni, gre za družine, v katerih so vsi polnoletni in zaposleni, med njimi se je revščina povečala s 3,5 na 4,8 odstotka. “Tu se v ozadju skriva problem prekarnosti, ki je pri nas po trendu rasti med najbolj zaskrbljujočimi v Evropi,” pojasni Dragoš. S 4,0 na 4,2 odstotka se je povečala revščina zaposlenih, povečala se je tudi revščina oseb z višješolsko izobrazbo, in sicer s 5,1 na 5,5 odstotka.

Dragoš opozarja še, da se pri nas, kljub počasnemu zniževanju revščine, stalo povečuje delež dolgotrajne revščine. Stigmatizacija revnih pa se je po njegovem mnenju povečala tudi po zaslugi zadnjih dveh ministrov za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ko se je vzpostavila predpostavka, da so prejemniki socialne pomoči leni, da goljufajo ter da se bodo zasedeli, če jih politika ne bo stimulirala, saj bodo “raje ostali revni”. “Podjetniki bodo skakali okrog njih, oni pa bodo križem rok vlekli socialne transferje, s to logiko je začel prejšnji minister Svetlik, z njo je nadaljevala Kopač Mrakova,” je neposreden Dragoš, ki je prepričan, da se to pozna to tudi na javnem mnenju, ki je taki interpretaciji revščine žal v velikem deležu nasedlo.

 
 
Vir: rtvslo.si

Dodaj odgovor